Pastorala upokojencev in starejših

Pozornost in prizadevanje za starejše ljudi v Cerkvi nista nič novega. Skozi stoletja sta bila v zelo različnih okoliščinah k njim usmerjena njeno poslanstvo in pastoralna skrb. Krščanska ljubezen (»karitas«) je zaobjela njihove potrebe in spodbudila najrazličnejše dejavnosti v prid ostarelim. Posebno mesto in priznanje pri tem gre pobudam in vnemi redovnih ustanov ter laičnih združenj. Cerkveno učiteljstvo tega vprašanja še zdaleč ni obravnavalo kot zgolj problem asistence in dobrodelnosti. Vedno je naglašalo vrednost človeške osebe v sleherni življenjski dobi. Pozivalo je vse, naj poskrbijo, da se človeško in duhovno bogastvo, zaradi izkušenj in nasvetov, ki so se nabrali skozi celoten tek posamičnih človeških življenj, ne bi izgubili.

Da je temu tako, potrjujejo besede papeža Janeza Pavla II., ki jih je na avdienci 23. marca 1984 izrekel okrog osem tisoč ostarelim: »Ne pustite, da vas preseneti skušnjava notranje osamljenosti. Kljub temu, da so vaši problemi zapleteni …, in da moči vedno bolj pešajo, kljub temu, da so socialne ustanove nezadostne, da uradna zakonodaja kasni, da sebična družba za vas nima razumevanja, niste in se tudi ne smete čutiti na obrobju življenja Cerkve, pasivni element v svetu, ki pretirava v naglici, ampak dejavni subjekti v določenem obdobju človekovega bivanja, ki je človeško in duhovno rodovitno. Pred vami je še eno poslanstvo, ki ga morate izpolniti, še en prispevek morate dati.«

Sedanji položaj – v mnogočem seveda še neznan in negotov – vsekakor terja od Cerkve, da nadaljuje z revizijo pastorale tretjega in četrtega življenjskega obdobja. Gre za iskanje novih oblik in metod, ki bodo bolj ustrezale potrebam in duhovnim pričakovanjem ostarelih. Izdelati bo treba pastoralne smernice, ki bodo koreninile v območju obrambe življenja, njegovega smisla in cilja. To se namreč zdi nujen pogoj, da bi ostarele pripravili do tega, da dajo svoj delež k poslanstvu Cerkve in bi jim tako pomagali, da bi od dejavne soudeležbe pri življenju cerkvenega občestva imeli tudi sami potrebno duhovno korist.

V Nadškofiji Ljubljana od leta 2009 deluje Škofijski odbor za pastoralo upokojencev.

Zapisnik 2. seje Škofijskega odbora za pastoralo upokojencev

Zapisnik 1. seje Škofijskega odbora za pastoralo upokojencev

.

Molitev za stare starše

.

Gospod Jezus,

rojen si bil iz Device Marije,

hčere svetih Joahima in Ane.

Z ljubeznijo poglej na vse stare starše sveta.

Varuj jih! Oni so vir bogastva

za družine, za Cerkev in za vso družbo.

Podpiraj jih! Ko se starajo,

naj za svoje družine ostanejo

močni stebri evangeljske vere,

varuhi plemenitih družinskih idealov,

živi zakladi zdravega verskega izročila.

Naj bodo učitelji modrosti in poguma,

da bodo na prihodnje rodove mogli prenesti sadove

svoje zrele človeške in duhovne izkušnje.

.

Gospod Jezus,

pomagaj družinam in družbi,

da bosta cenili navzočnost in vlogo starih staršev.

Naj ne bodo nikoli prezrti ali izključeni,

ampak vedno sprejeti s spoštovanjem in ljubeznijo.

Pomagaj jim živeti vedro in naj se čutijo dobrodošle

v vseh letih življenja, ki si jim jih naklonil.

Marija, mati vseh živih,

nenehno ohranjaj stare starše v svoji skrbi,

spremljaj jih na njihovem zemeljskem potovanju

in naj tvoja priprošnja nakloni vsem družinam,

da se bodo nekoč znova srečale v naši nebeški domovini,

kjer vse človeštvo čakaš

z velikim objemom večnega življenja. Amen.

.

sveti oče papež Benedikt XVI.

.

Dragoceni člani župnijske skupnosti

Starejši v naših župnijah so zelo dragoceni člani župnijske skupnosti, zato je prav, da jih svojo hvaležnost znamo tudi pokazati. V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov, kako nadgraditi pastoralo v naših župnijah, ki se bo že v bližnji prihodnosti morala soočiti s hitro naraščajočim številom starejših župljanov.

Srečanje starejših župljanov

• Posvetimo starejšim iz naših župnij vsaj eno nedeljo letno. Pripravimo slovesno sveto mašo in družabno srečanje za starejše po njej.

• Izberimo termin v pozno pomladnih, pozno poletnih ali zgodnje jesenskih mesecih, ko je dovolj toplo in ne prevroče vreme. Če se termin izkaže za ustrezen, vsako leto priredimo srečanje starejših na določen termin, npr. tretjo nedeljo v maju…

• Poskrbimo, če je mogoče, za osebna vabila, ki jih s pomočjo sodelavcev Karitas ali drugih župnijskih sodelavcev razpošljimo na osebne naslove starejših dovolj zgodaj (mesec dni pred srečanjem).

• Poskrbimo za prevoz tistih starejših župljanov, ki nimajo možnosti, da bi jih na srečanje pripeljali njihovi sorodniki.

• Za srečanje si vzemimo dovolj časa.

• Ob prihodu starejše prijazno sprejmimo pri vhodu v cerkev in jim pripnimo cvet ali posebej za to priložnost izdelano priponko.

• Cerkev naj bo lepo pripravljena in okrašena, še posebno prostor pred oltarjem, ki ga okrasimo z dekoracijo, ki odraža našo hvaležnost (npr. kruh in vino v vrču, kruh in grozdje).

• Poskrbimo za ustrezno ozvočenje cerkve in vidnost, saj starejši ljudje pogosto slabo slišijo in ne morejo brati besedil z majhnimi črkami.

• Prosimo tiste starejše, ki to še zmorejo in so pripravljeni sodelovati, da aktivno sooblikujejo bogoslužje z vnaprej pripravljenimi besedili, ki jim jih posredujemo dovolj zgodaj pred srečanjem, da se na sodelovanje lahko pripravijo.

• V nagovoru oz. pridigi poudarimo darove modrosti, radodarnosti, služenja, molitve… ki jih prejemamo po starejših. Zahvalimo se starejšim za darove, ki jih podarjajo župnijski skupnosti in svojim družinam.

• V bogoslužje lahko vključimo možnost prejema zakramenta bolniškega maziljenja.

• Sveto mašo zaključimo s slovesnim blagoslovom.

• Po sveti maši sledi družabni del srečanja.

• Poskrbimo za primerno dekoracijo miz in prostora, v katerem poteka družabno srečanje oz. pogrinjke in cvetje na mizah, če srečanje poteka na prostem.

• Gospodinje v župniji ali člane Karitas poprosimo za pripravo prigrizkov in postrežbo.

• Pripravimo kratek kulturni program s sodelovanjem otrok

Nekaj idej za izvedbo medgeneracijskih delavnic

Kuharska delavnica

Starejše gospe imajo bogato kuharsko znanje. Spodbudimo jih k izvedbi kuharske delavnice za mlade gospodinje ali člane birmanskih skupin, ki jih spremljajo animatorji.

Župnijski vrt

Starejše in mlade v župniji povabimo k skupnemu urejanju cvetličnih gradic ali korit ob župnijski cerkvi oz. skupnemu urejanju gredice na župnijskem vrtu.

Osebne bibliografije

Člane birmanskih skupin spodbudimo k urejanju osebnih bibliografij (s poudarkom na življenjskih izkušnjah) starejših ljudi v župniji, pri katerem zberejo podatke potrebne za življenjepis in poskrbijo za skeniranje starih fotografij. Vsak birmanec iz zbranega materiala oblikuje knjižico, katere dvojnik podari intervjujancu (lahko med župnijsko sveto mašo, pri kateri se predstavi delo birmanskih skupin). Člani Karitas ali drugi župnijski sodelavci naj pozorno spremljajo, kateri starejši ljudje v župniji so osamljeni in birmancem posebno svetujejo, naj se posvetijo obiskovanju slednjih.

Oratorijski dan

Pripravimo oratorijski dan, pri katerem so izvajalci delavnic starejši iz župnije, ki otrokom predstavijo svoje bogato znanje z različnih področij.

Predavanje in predstavitev sistema induktivna zanka

Predavanje in predstavitev sistema induktivna zanka je pripravil mag. Mitja Borko. Vsi, ki se predstavitve niste mogli udeležiti, vabimo k ogledu Power Point predstavitve predavanja.

Nekaj informacij v zvezi s sistemom induktivne zanke pa je na voljo tudi na naslednji zloženki.

Seminar medgeneracijsko sožitje

V soboto, 11. 10. 2008, je v Zavodu sv. Stanislava potekal seminar Medgeneracijsko sožitje, na katerem smo skupaj z udeleženci iskali nove usmeritve pastorale starejših.

Zloženka seminarja Medgeneracijsko sožitje

Pobude udeležencev

Pereča vprašanja